Pomladanske rastline na krožniku
regrat, čemaž in šparglji
Zelene dobrote namreč prečistijo telo, okrepijo imunski sistem in pomagajo pri spomladanski utrujenosti.
Regrat
Ena najbolj značilnih slovenskih pomladnih specialitet je regrat. Sam, z ocvirki, s slanino, fižolom, kuhanimi jajci ali s krompirjem je prava popestritev pomladnih solat.
Regrat najdemo skoraj povsod. Na travnikih, na krtinah, ob gozdu … povsod ga je polno. Pri nabiranju pa vseeno pazimo, da ga ne nabiramo ob prometnih cestah, na travnikih, kjer domači ljubljenčki redno opravljajo svojo potrebo, ali na površinah, kjer so kmetje ravno gnojili z gnojnico.
Regrat je zelo vsestranski, saj lahko uporabimo skoraj celo rastlino. Regratove liste za solato nabiramo preden rastlina cveti. Rumene cvetove nabiramo za sokove in sirupe, korenine pa kopljemo zgodaj spomladi ali pozno poleti.
Ta super pomladna rastlina je znana kot odličen čistilec in razstrupljevalec telesa. Spodbuja delovanje vseh organov za izločanje. Koristi presnovi, jetrom, koži in vitki liniji. Nima veliko kalorij, je pa poln kalija, železa in drugih mineralov, vitamina A, B in C ter cele vrste antioksidantov.
Več o rastlini najdeš TUKAJ.
Čemaž ali divji (gozdni) česen
Čemaž močno diši po česnu in po tem vonju ga tudi najlažje spoznamo.
Že Rimljani so menili, da je čemaž neizčrpno naravno hranilo in zdravilo. Okus listov je zelo podoben česnovemu, le da je nekoliko bolj oster in pekoč.
Čemaž se uporablja predvsem v ljudski medicini, ker ureja prebavo in odvaja odvečno vodo iz telesa. Čisti kri, kožo, ledvice, mehur in dihalne poti. Učinkuje razkužujoče, pospešuje celjenje ran. Niža in ureja krvi pritisk, znižuje nivo holesterola in pomaga zbijati vročino. Izboljša splošno počutje, prežene spomladansko utrujenost ter blagodejno vpliva na celotno telo.
Nabiramo in uživamo vse dele rastline. Spomladi največkrat nabiramo mlade liste, ker imajo ti največ vitamina C, eteričnih olj in mineralov. Surovi mladi listi so odlični v solatah, malce starejše pa uporabljamo za juhe, zavitke in pesto. Sušene ali zmrznjene liste lahko skozi vse leto uporabljamo kot začimbo.
Kako ločiš čemaž od šmarnice ali podleska? Čemaž ima vonj po česnu, šmarnica in podlesek pa ne. Šmarnica cveti precej drugače od čemaž, a listi so skoraj identični. Podlesek raste v rozetah, listi so pri dnu žleboviti. Podlesek raste navpično.
Več o čemažu najdeš TUKAJ.
Šparglji ali beluši
Šparglji so eni prvih znanilcev pomladi, ki jih najdemo divje rastoče v naravi in kot gojeno rastlino.
Šparglji ljubijo gosto in bodečo podrast ob gozdnih robovih, cestah in kolovozih. Pogosto so v družbi robid in drugega trnastega rastja.
Za hrano uporabljamo le poganjke te rastline. Ti so lahko beli ali zeleni. Kakšne barve bodo, je odvisno o načina gojenja oziroma rasti. Bele šparglje se pridobiva tako, da se jih zasipa s prstjo. Poganjki zaradi pomanjkanja svetlobe ostanejo beli. Beli šparglji so praviloma manj grenki in bolj blagega okusa. Zeleni šparglji navadno prosto rastejo v naravi ali pa so gojeni brez zasipavanja.
Beluš je predvsem delikatesna poslastica in bi težko rekli, da je prava zdravilne rastline. A vendarle so že Rimljani špargljem pripisali zdravilne moči. Tako naj bi pomagali pri ledvičnih obolenjih, pri odvajanju vode iz telesa, pripomorejo pri znižanju krvnega tlaka in holesterola. Bogati so s kalijem, fosforjem, železom, bakrom, cinkom in jodom, vsebujejo ogromno vitamina C.
V kulinariki šparglje jemo kuhane, pečene, v juhah, namazih, v solatah …
V Sloveniji lahko gozdne plodove nabira vsakdo. To velja tudi za divje šparglje, a ne v neomejenih količinah! Sezona nabiranja špargljev se začne že z marcem in traja vse do sredine junija, vrhunec pa doseže okoli prvomajskih praznikov.
Več o šparglju najdeš TUKAJ.
Cilji učnega načrta
Pomladanske rastline na krožniku
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
6. razred:
NAR:
- učenci spoznajo pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka – kot vir hrane, surovin in tehnološke energije (goriva)
7. razred:
NAR:
- učenci razumejo, da v naravi ni koristnih ali škodljivih vrst, temveč so v antropogenih ekosistemih le z vidika človeka posamezne živalske in rastlinske vrste škodljive (npr. škodljivci poljščin in sadnega drevja, pleveli) ali koristne (čebele, plenilci škodljivcev)
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
Fotografija
Guillermo César Ruiz/ Wikimedia commons (regrat); Lisa Carter/ Wikimedia commons (čemaž); Beluši Björn S, Roglovski/ Wikimedia commons (beluši)